Spoštovana gospa ministrica,

dovolite mi, da se obrnem na vas. Vem, da zdaj šele začenjate bedeti, pa vam pošiljam tole po malem neprijazno pismo.

Danes sem namreč znova doživel neko kulturno ponižanje, ki mu botrujete tudi vi. Ne osebno, kolikor se položaj da ločiti od osebnega, ampak kot ministrica.

Zacarinili so mi knjigo. Ubogo Mutlu Konuk Blasing »Lyric Poetry: The Pain and the Pleasure of Words«, ki je ni daleč naokrog v nobeni knjižnici, po nesreči pa je ta gospa s turškim imenom in priimkom (enim) na tisti strani sveta, kjer sije zdaj sonce. Pri nas pa je tema. In to me grize. Kam ste zabredli, da morate cariniti knjige! Cel znesek ni neznaten - vse skupaj je stalo 12 in nekaj evrov. Sama carina ne znese dosti, čeprav mora za tri evre delavka v Preventu ali v Muri delati eno celo uro. A kot tak je znesek je simboličen.

Simbolizira vladavino neumnosti.

Od tega ne boste obogateli in se ne bo izboljšal položaj slovenske knjige. Koliko ljudi pa si naroči knjigo Mutlu Konuk Blasing? Nasprotno, s tem nas siromašite. Duhovno. Človeško.

Ni mi do tega, da bi si dal pošiljati knjige v Lipnico, kot so to delali v starih dobrih časih socializma. Pa takrat niso carinili knjig. To ste si izmislili vi.

Da bi nam dali vedeti, kako nitko i ništa smo.

Ker je grand poniževati ljudi.

Ker se tako doživi moč oblasti.

Zadosti? Mislim, da ja.

Pred časom sem stopil na občino nekaj urejat. Prvič sem se zalotil pri tem, da mi je bilo to neprijetno. Da stopam na tuj teritorij. Ko sem doživel tisto z sramotno stvar v zvezi s prošnjo za status v javnem interesu, sem to isto občutil tudi na vašem ministrstvu. Zakaj je to potrebno? Je to smisel "moje dežele", da po malem postaja sovražna, odurna, neprijazna, nadiralska? V globalnem intelektualnem življenju cariniti knjige? Kmalu jih ne boste mogli več, ker se bodo pretakale samo še preko interneta. A zakaj sramotiti to staro damo, ki se še komaj vleče, da jo carinite? Je to naš prispevek k civiliziranosti?

Zakaj človeka, ki uvozi knjigo, ne bi nagradili? Kje je logika, da človeku država priskuti nekaj, kar je elementarna kulturna pravica - kupiti knjigo?

Vem, da sem nevljuden. Vi na mojem mestu ne bi bili?

Lepo vas pozdravljam in vam želim lepo noč!

Marjan Pungartnik