Danes sem na HTV videl oddajo o kiču. Kič me sicer sploh ne razburja, ker če si Slovenec, se še kri spremeni v kič, a ti prešmentani Hrvati so iz tega napravili tako dobro zabavo, da me je prav potešila po lajbahovsko stilizirani (smrtno dolgočasni) oddaji ljubljanske televizije o reformaciji, h kateri je novinarka doprinesla 95%. Gospoda Geza razumem, da ni mogel iti čez pridigarsko mejo, ampak saj novinarka ni njegova vernica. Niti enkrat, niti enkrat se nista nasmejala, kakor da je protestantizem umrl in da govorita onstran groba.
Vsi slovenski prazniki spominjajo na božič, ko se ne dvigne glas, da ne bi zbudili Ježuščka. Verjetno imajo prav, ker če bi nas Jezus videl, bi se razhudil. Že od nekdaj je bilo tako, kar se spomnim. Vse mora biti smrtno resno in patetično, govoriti se morajo bombastične resnice, če lahko uporabim priljubljeni izraz Majkla iz Luisiane. Na večer praznika nam morajo razodeti smrtno resno resnico tega praznika. Prav lepo je bilo slišati, ko je gospod Geza dal katolikom štiristopetdeset let možnosti, da bi sprejeli Lutrove ideje. In še danes vztrajajo pri svojem.
Tu bi se lahko novinarka nasmejala. Nihče je ni najel, da se ne bi smejala, da ne bi napravila svoje oddaje. Najbrž pa je to še televizija iz časa, ko so se vsi tam smrtno bali, če bi ga kaj polomili ali napravili po svoje. Bali koga? Vseh, še vratarja, ki jih naslednji dan ne bi spustil več noter. Ker tako mrtvaško-resen ton še danes izhaja le iz strahu. Kajti novinarji niso tam, da bi delali nevšečnosti, ampak da so zmerno všečni vodji programa, direktorju, parlamentarnim strankam, sekretarjem na ministrstvu za kulturo, ministrom, Rimsko-katoliški cerkvi in najvišji instanci Vladimirju Gajšku.
Rekel sem si že, da ne bom gledal TV niti iz druge sobe, ker vreščanja POPa ne prenesem, a mislil sem, da si bojo na državni televiziji dali vsaj duška in se po človeško pogovorili, se ob prazniku poveselili. Ampak ne – izbrali so najbolj krvoločno varianto za zatiranje gledalca: dolgčas.
No, naj jim bo. Nimajo fantazije. Če ne bi bilo reklam, bi še televizor crknil od dolgega časa.
